Naša družina je bila nad skupnim potovanjem s kombijem tako navdušena, da smo ga ponovno najeli. Krompirjeve počitnice na Štajerskem? Zakaj pa ne.
Mala Mojstrovka
Domača tura v domačih gorah z domačo družbo in debelimi smučkami.
07. December 2019
Matija, ki se dela francoza in njegova domača družba
Baje je sneg doma, vse je belo, že cela Slovenija nori. Hm … temperature so že prave, vrhovi beli, snežne razmere ugodne … zagotovo se bo torej na JV strani našlo kaj fajn celčka. Gremo torej preveriti trenutno situacijo, akcija. Vsi pripravljeni, le naš francoz in njegov najljubši prijatelj brez prave opreme.
Na srečo so nam priskočili na pomoč v outdoor trgovini ActionMama in nam posodili najnovejše smuči in lavinsko opremo za na sneg. Priporočamo, fantje so res top! Mi končno naberemo ekipo in se odpravimo v hrib. Skupina 7-ih prijateljev, veliko pancarjev, palic, debelih smuči in ostale krame … dva avtomobila, dve vinjeti, dvakrat gorivo … ne, ni šlo.
Odločili smo se raje za najem kombija in se vsi skupaj zapeljali proti gorskemu prelazu Vršič. Na komot. Do najvišje ležečega cestnega prelaza v vzhodnih Julijskih Alpah smo porabili malo več kot uro in pol. Matija se je vživel v vlogo filmskega voznika ter nas po asfaltni in tlakovani cesti iz Kranjske Gore, preko 24 serpentin, pripeljal do izhodišča za Malo Mojstrovko.
Brez strašnega obotavljanja in prekomernega oblačenja smo se nemudoma podali v hrib. Vzpon je bil resnično veličasten, snežne razmere malo manj, navdušenje pa nepopisno. Po nekaj urah grizenja v hrib in študiranja okoljskih oblakov ter razgaljenih špičakov smo se končno spustili v dolino. Vzponi, pogledi, razgledi … vse to je res super in fajn … toda smučanje navzdol ga še vedno zmaga. Vsi nasmejani in veseli smo si razdelili vse možne bombice, petke, low- in high-five, shake ter raznorazne kretnje. Dan je bil resnično lep, družba nepozabna, še lepši pa so bili skupni trenutki v hribih ter norenje v dolino kjer si je vsak izbral svojo lastno smučino.
Na srečo smo imeli podaljšan kombi, tako da smo lahko vse smrdeče pancarje pospravili skupaj s celotno kramo zadaj v prtljažni prostor. Pri najemu pa smo dodatno prosili za strešni kovček, še dobro ... saj smo vse smuči uspeli dati nazaj v kufer in se izognili zamrznjenem snegu in vlažnim šipam na notranji strani kombija. Dodaten plus pa si je kombi prislužil z zadnjo polico. Ta je kot nalašč za vse jakne, čelade, rokavice, hlače in ostalo drobnarijo. Tako da je bila vožnja domov ponovno - na komot.
Nazaj se nam vsekakor ni mudilo tako da smo si vzeli ves čas, ki nam je bil na voljo. Med vožnjo skozi Kranjsko Goro in naprej v Gozd Martuljek so nas spremljale mistične meglice in zahajajoče sonce. Veseli smo bili oldies-goldies ritmov iz Renault Bluetooth radia in se vse povprek pretvarjali da smo najboljši pevci.
Po tako dobrem dnevu pa smo se seveda ustavili še na domačem pivu, in pozdravili nekaj lokalnih herojev, ki so nam zaupali da bo letošnja zimska sezona odlična. Z rentamride-om toliko bolj.